Dživipen pal o mariben sas pharo: Na ča le Roma, aľe the avre dženen nane kaj te bešel the dživenas pro drom. Oda sas mišto predal o Roma, bo avka sas feder garude, kana phirenas droma. Lačho sas, hoj andre Bari Britanija sas pal o dujto mariben but buťi: Manuša paľis ačahvenas peskere khera, o labouristicko rajipen sikhavelas bari tolerancija predal kijo minoriti the pal o manuša so dživenas pro drom pes delas duma the andro Paralmanetos.

Andre 60. berša internacionalna organizaciji chudle te del duma pal Roma the lengeri situacija. Romaňi emancipacija avľa andre Europa. Andro berš 1971 sas andro foros London 1. romano lumakero kongresis. Avle odoj o Roma caľa lumatar the phende hoj o Roma hin Roma the na „Cikáni, Gypsies vaj Ziguener“ sar o gadže phenen. 2. Romano lumakero kongresis sas andro berš 1978 the o Roma odoj kerde nevi maškarthemutňi organizacija International Romani Union (IRU), so hin le beršestar 1979 jekh le organizacijendar andre UN (United Nations) tel o ECOSOC (Economic and Social Council).

The andre Britanija kerde o Roma peskere organizaciji. Jekh le anglunendar sas e organizacija Gypsy Council, so la kerďa o žurnalistas o Grattan Puxton andro berš 1966. O Puxton kerelas buťi predal o džene so dživenas pro droma, marelas pes predal lengero feder dživipen the pro agor leskeri buťi anďa neve čačipna – Caravan Sites Act - pal oda, so šaj the so našťi manuša pro droma.

E Bari Britanija na sas ča o than, kaj o Roma phundrade o drom kije emancipacija. Andre Bari Britanija o manuša phundrade o drom kije diskuzija pal o Romano holokaustos. Pal o romano porajimos pes chudelas te vakerel andre 60. berš! O Donald Kenrick phenel, hoj andro berš 1969 šaj arakheľa ča duj seri pal o Romano porajimos andre genďi Čhindengeri historija, so la ramosarďa o autoris Hilberg. O Kenrick mek jekhe manušeha paľis rodenas informaciji pal o Romano dživipen andro 2. mariben the ramosarde genďi Destiny of Europe’s Gypsies, savi phuterďa drom predal aver manuša, so chudle te ramosarel pal o romano porajmos.

No e situacija le Romengeri, so sas pro droma, na sas lačhi. Le Romen na sas kaj te terďol peskere verdanenca, o thana paš o verdana, kaj o Roma šaj terďolas sas phuterde jekh paš aver the pro agor sas andre Bari Britanija ča trin thana, kaj o Roma pro drom šaj terďon peskere verdanenca. Nevo čačipen „Caravan Sites and Control of Development“ andal o berš 1960 kerďa savoro mek phareder. Ko kamelas te phuterel privatno thana predal o verdana, mušinelas te sikhavel bari dokumentacija. Andre reakcija pre nevi situacija o Roma the aver phirdune džene pes chudle te marel vaš peskere čačipna. Pro agor o britsko rajipen diňa le Romenge the avre phirdune dženenge nevo čačipen – „Caravan Sites Act“ andal o berš 1968. Oda čačipen phenelas, hoj fora the gava le beršestar 1970 mušinen te kerel thana, kaj phirdune šaj terďon phirdune džene peskere verdanenca. O Roma the savore phirdune manuša sas olestar čačes bachtale, no hin čačipen, hoj gava the fora mek but berš pr’oda čačipen na dikhelas the thana predal o phirdune manuša na kerenas. 

Bešutno dživipen
Adaďives hin jepaš Roma andre Bari Britanija bešutne, aver dživen pro droma vaj varekana phiren pal o fori the varekana bešen pre jekh than. No buter the buter Roma hin bešutne. Soske? 1) Nane dosta thana, kaj o phirdune džene šaj terďon 2) Šingune the rajipen keren phirduno dživipen phareder 3) Phure the čhavore hin feder dživipen the nane ajse nasvale, kana dživen pre jekh than.

Andre Britanija hin ajse čačipna, hoj fora vaj gava mušinen te del sakoneske, kas nane kaj te dživel the kas nane ňisavi phuv, than predal o dživipen. No andre praxija oda ňisavo foro vaj gav na kamel te kerel. So buter, o gava the fora keren so šaj, kaj o Roma te na terďon pre gaveskeri vaj foroskeri phuv. Avka pes ačhel pes, hoj Roma, so kamen te dživel sar o bešutno pal vajkeci čhona paľis chuden te phirel pro droma, kaj len te na avel problemi le šingunenca.

Sar e Bari Britanija ľikerel le Romen
Kana na dikhas problemi, save hin le Romen, so dživen pro drom, jekhbareder problemos hin, sar te sikhavel le čhavoren. Prindžardo hin, sar mek andro berš 1977 e Mary Delaney našťi phirenas andre škola ča vaš oda, hoj bešelas le dadeha la daha pro than, kaj pes na tromalas te bešel. Andre reakcija pre ajsi na lačhi situacija avle andro berš 1980 neve čačipena pal o sikhľariben save phenenas, hoj savore čhavore so dživenas pro drom šaj phiren andre školi.

E Bari Britanija nane them bijo rasismus. O rasismus odoj sako berš kerel bareder problemi sar andre Čechiko repubľika, no o rasisti odoj ajci na murdaren sar k’amende. The andre Bari Britanija šaj šunas duma pal o Roma, savi nane čačikaňi. O gadže na kamen te dživel jekhetanes le Romenca the keren protesti, kaj o Roma te na dživen andre lengere fora. Ačhel pes, hoj o Roma varekaj našťi džan andre. Pre aver sera: E Bari Britanija hin them, savo na garuvel, hoj odoj hin rasismus the diskriminacija the le 70. beršendar e Britanija kerel savoro, kaj odoj o rasismus the diskriminacija te na avel.

Pro drom hin dživipen phareder the phareder
Agor 80. beršeske ačhiľa situacija andre savi dživenas manuša pro drom mek goreder. Konzervativno politicko sera le beršestar 1987 del duma pal oda, hoj kampel te phandel thana, kaj šaj terďon verdana the hoj kampel, kaj phirdune manuša te chuden te dživel pre jekh than. No o rajipen savi kerďila andro berš 1987 pro agor le phirdune manušenca na kerelas ňič, aľe o rajipen khatar o berš 1991 chudľa te kerel reštrikciji mamuj New Age Travellers (Gadže, so chudle te dživen pro drom, ča vašoda hoj ajso dživipen kamenas.). O rajipen kerelas neve čačipena save ande mek phareder regulacija andro phirduno dživipen.

Andre ada ďivesa th‘o Roma andre Britanija chudkeren te dživel le socijalnone lovendar, so lenge del o them, bo hin andre phari socijalno situacija.