No, problemi na našavena, ča barona the barona. The pre Sovensko imar paľis romane tabori, imar hin odoj buter sar 600 romane gava.
Čačes na kamav lav „rozčhivel varekas“ the vašoda chavas choľi, kana dikhavas andro ľil Mf Dnes vakeriben la romaňa koordinatorkaha predal Moravskoslezský kraj e Helena Balabánová, savo tel o nav „Problemi andre romaňi kolonija šaj murdaras, kana koloňija rozčhivaha“ sikhaďa Mf DNES andro 20. Oktobris. Ča dikhen, so o ľil ramosarďa:
Nasvaľipnengere epidemiji, save esas andre romane koloniji paš o foros Karvina sikhade, hoj gava the them na kerel jekhetaňi buťi pr’oda, kaj romano dživipen te avel feder. E koordinatorka predal o romane phučibna andro foros Ostrava paťal, hoj kampel, kaj o them the fori zoraľarena socijalna buťakera maškar o Roma.

Mf Dnes: Hin varesavo drom, sar te ačhavel ajse problemi andro romane koloniji?
E Helena Balabánová: Jekhbuter kampel ajse romane koloniji te thovel het. Andre palune deš berš odoj chudle te dživel manuša, save našťi dživenas normalno dživipen. Na poťinenas vaš o khera the sas len aver problemi. Le manušen andal ajse koloniji kampel te rozčhivel. Amen pr’oda imar keras, aľe fora amenge na den vast, fora ča kamen, kaj ajse koloniji te avel pre aver than.

Mf Dnes: Paťan, hoj le Romen khatar ajse koloniji šaj aven feder dživipnaskero standardos, hoj pal pale na našavena savoro, te bi lenge gava the fora denas neve khera?
E Helena Balabánová: Andre koloniji dživen manuša khatar agor socijetake. Kana dživen but ajse manuša pre jekh than, hin vaš ňisoske te del lenge neve khera. Ajse manušenge kampel te avel but socijalna buťakre, save šaj aven andre lengere khera, raťi vaj ďiveseste lenca kerel buťi te sikhavel lenge drom kijo feder dživipen. Ajse dženenge, save imar džanen sar te dživel bijo problemi, kampel te avel šancija sar te dživel avri la kolonijatar, bo e kolonija len cirdel tele. Džanibena, save amen hin khatar o foros Most the Chanov sikhaven, hoj nane lačhes, kana but Roma chuden khera pro jekh than.
Predal Helena Balabánová hin than andre miro jilo, džanav sar zorales kerelas buťi predal o Roma andre privatno khangerutňi škola andro foros Ostrava. Kana šunďom, hoj džal khatar khangerutňi het, paťavas, hoj imar našťi dikhel pro manipulaciji save kodi škola kerel. Andre lakri nevi funkcija hin bari buťi. Pro bešipen andre 3. novembris andro foros Ostrava, savo kerelas komisija predal minoriti andro Moravsko-Slezsko regijonos, dikhavas sar zorales Helena Balabánová kerel peskri buťi predal o Roma. No, darav man, hoj tel lakri cipa ačhiľa vareso nalačho andal lakri buťi predal khangeripnaskri škola.
Vakeriben predal ľil Mf Dnes, so šaj dikhen upreder hin cikňarďi verzija romaňa koncepcijatar, savi e Helena Balbánová diňa pro skamind lakre šeralenge the savi sikhaďa the mande.
Jekhbuter mange na pačisaľol (kana bisterav pr’oda hoj lakri koncepcija nane realno) hoj koncepcija dikhel trin fajti Roma: Jekh fajta šaj rozčhivkeraha maškar gadže, ajse Romenge daha neve khera; duj faja anglal mušinel te avel feder – lenge lengere khera lačharaha; the tito fajta Roma našťi avel integrimen – ajse Roma bešena tel e kontrola pro hoteli. Le manušen našťi rozčhivas andre kategoriji bijo lačho the baro džaniben. Avka pro manuša dikhen ča manuša, so bešen andro ofiso the na džanen, so o Roma šunen, so kamen the so lenge kampel.
Ajse koncepciji sikhaven hoj adaj nane hin ča gadžikano dživpnaskro drom. No gadžikano dživpnaskro drom hin andre krizija, sem gadže na džanen so te kerel la marginalizacijaha, bibuťakeribnaha andre majorita the pal o minoritengere problemi aňi na vakerav. Andre ajse koncepciji nane respektos kijo romane čačipna – so lenge savoren achaľon ča avka, hoj romano čačipen hin ča čačipen pre kultura. Ajsi koncepcija le Romenge phenel: Hin adaj ča duj droma – asimilacija vaj ghetto.
The varekaj tele hiňi garudo mek trito drom – šaj labaren, paľis tumen šaj lačhes rozčhivkeren. The andre amari phuv hin but džene, save oda na daran te phenen.  

Murdaren len savoren
imar ňisavi tolerancija
sar avela nevo ďives
avela tut adaj šancija
odi paluňi. 

No, ta s’oda?
Muj hin tumen sar bul,
tumaro avutipen hin andre gasoskere khera.

Skinheads, skinheads, skinheads!
Kill them all! Kill them all!

Oda hin amaro paluno lav,
hej, šun tu kaleja,
te tu sig na džaha,
džaneha s’oda Cyklon B.

Den tumen goďi duvar
the paľis džan het,
bo te tumen predživena,
ča andre phuv šaj džana.

Skinheads, skinheads, skinheads!

Tri baľičengeri vast,
šaj des tre phralenge,
sar me lenge phandava muj,
tu len varekaj ndre phuv garuveha.

Ča amenge paľis na phenen,
hoj tumen na sas šancija,
ča roven, gravčinen,
hoj tumen na kamenas te meren.
(Giľi andal CD Hard Reality so bašavel banda AGRESE 95)