|
Literatura: Karačoňa la babaha
Amen, so sam akanakes so ča phureder manuša, leperas peske ola Karačoňa, kana samas mek cikne čhavore. Jekh ajso leperiben hino imar adaj.
|
I
buter
I
|
Komentaris: Alosariben andro ERTF
Romale, kamav te reaginel pr'oda, so irindža o Romano voďi 11/2005 andre leskero ľil pal o Čechiko alosariben andro European Roma and Travellers Forum (ERTF). Irinde odoj nevipen tel o nav V ČR proběhly podivné volby do Evropského Fóra Romů a Travelerů. Dikhav, hoj o informacii na džan lačhe dromeha. Irinav pal kada, kaj te dav informacii čačutne.
|
I
buter
I
|
Literatura: Karačoňa
Avri marchosaľol, e balvaj šolarel, o papu o Kiňikos le Laciha o kašta čhingerel. E baba, Maria o bobaľki pekel, o chumer pre bokeľi kerel. E fasuľa le khiľavenca, šľivčaka pre šparheta thovel. Maj o pišot arminaha, kozarendar mačanka pro skamind thovel. Sar o papu le Laciha o kašta čhingerďa, duj skaminda maškar o kher thoďa.
|
I
buter
I
|
Britanija kamel te lel čhavoren le manušenge, save mangenas azilos
Andre Britanija, kaj mangel azilos jekhbuter džene andre Europakeri unija, mangelas azilos jekhbuter džene andre historija. Andre odi phuv avelas andre palune berša the but Roma andal e Čechiko republika the Slovensko. Amaro rajipen, the rajipena pre Slovensko the andre Britanija, kerde andre reakcija but reštrikciji.
|
I
buter
I
|
O Gross kamel zoraleder kontroli pro hraňici paš e Slovensko
Šinguňiko miňistros, savo pal oda, so pes ačhiľa pre Slovensko, kerďa zoraleder kontroli pro hraňici paš e Slovensko, chudľa amare bičhadendar andro parlamentos mek bareder zor. Bičhade andro parlamentos thode angle, kaj majostar pro hraňici te aven bareder kontroli.
Ada ďives šaj sako le čechikone vaj slovaňikone ľilneca džal paš e hraňica sathanende, no imar pal o duj čhon šaj paš e hraňica džal ča pro 94 thana – 22 hraňična thana the 74 hraňična droma.
|
I
buter
I
|
Bulletinos Zrcadlo-Gendalos na kerel organizacija Dženo
Organizacija Dženo kamel, kaj savore te džanen, hoj Dženo na diňa avri informacijakro bulletinos Zrcadlo – Gendalos, so les kerďa o Jakub Polák. Nevo informacijakro bulletinos, mol 20 koruni, no ňiko na džanel, savi organizacija les diňa avri the andre bulletinoskeri tiraža nane aňi aver informaciji, save odoj mušinen te avel sar phenen o čačipna. Organizacija Dženo šoha na diňa duma le Jakub Polakoha pal oda, hoj jekhetanes kerena ajso bulletinos. Organizacija Dženo arakhľa, hoj ajso bulletinos hin pal oda so o bulletinos imar sas andre distribucja. „Zrcadlo – Gendalos“ the čhoneskro ľil Amaro Gendalos nane jekh. Organizacija Dženo kerel peskro čhoneskro ľil Amaro Gendalos, savo tumen akanakes dikhen pro internetos.
|
I
buter
I
|
Maškarthemutňi romaňi unija (IRU) dela vast le Romenge pre Slovensko
Andre reakcija pr’oda so pes kerel pre Slovensko, kerel Maškarthemutňi romaňi unija (IRU) humanitarno sthoviben predal o Roma pre Slovensko. IRU kamel te bičhavel le Romenge pre Slovensko chaben the gada, kaj le Romen odoj te avel feder dživipen, andre lengeri phari situacija. Unijakro šeralo kamel, kaj savore te džanen, hoj IRU le manušendar, save kamen te del vast, na lela love. Chaben the gada šaj anen andro fora Brno, Karlovy Vary, Praha vaj Ostrava.
|
I
buter
I
|
Ternechara Jeseňikostar palpale andre bertena
Duj Rakle, o Martin Jaš the Petr Blajze khatar o foros Jeseňikos, so len kamen amare šingune te lel kijo kris, bo kamenas te maren bišutrineberšengere Romes, hin akanakes andre bertena. Šingune daranas, bi šaj kerenas bibacht, te bi len na phandle andre. Informaciji pal oda anďa džuvľi khatar Thaneskro kris Jeseňikoste. Soduj džene imar jekhvar kris Jeseňikoste bičhaďa pro trin berš vaš oda, hoj jekhetanes mek jekhe avre rakleha ňilaje oka berš zorales marde Romes Romňaha. O bareder kris andro foros Olomouc, phenďa, hoj o kris na sas mišto the hoj kampel, kaj o kris Jeseňikoste mek jekhvar diňa goďi pal oda, so te kerel kole diline čhavenca. „Imar adaj hin dokumentacija, aľe mek pes oleha ňič na kerelas,“ phenďa kij’oda šeraľi pro kris Jeseňikoste e Jana Nesvadbová.
|
I
buter
I
|
Nane soske te daral le romane imigrantendar
Britsko sakoďivesutno nevipnaskro ľil The Sunday Times phenel, hoj andre Anglija avena neve imigranti. The Sunday Times pisinďa, hoj takoj sar Europakeri Unija avela andro čhon Majos bareder, avena andre Bari Britanija „choča jekh šel ezera Roma andal tosarutňi Europa.“ The Daily Express phenel, hoj andre Bari Britanija avela mek buter Roma – 1,6 milioni džene. No, o čačipen hin čeporo aver. Dži akana ňiko na džanel, khatar nevipnaskre ľila ile ajse informaciji. Džanle manuša andal e Univerzita Londinoste kerde analiza, savi sikhavel, hoj andre dujto jepaš beršeske 2004 avena andre Bari Britanija te rodel buťi maškar pandž the dešutrin ezera manuša. No, aňi univerzitakeri eksperti na phende, khatar ile ajse informaciji. Dičhol pes, hoj jon nane dur le čačipnastar. Te andre Bari Britanija avlehas 1,6 milioni Roma, „našľilehas“ andal aver Europa biš procenta Roma.
|
I
buter
I
|
Historija: Khatar čačeste avle o Roma?
Andre amare ďivas imar lačhes džanas, hoj Roma avle andal e Indija. Hoj oda čačipen, oda sikhavel romaňi čhib. But andre romaňi čhib hin ajso sar andre varesave čhiba, save vakeren manuša andre Indija. Nane amen informaciji, kana o Roma mukhle Indija the imar šoha na džanaha, khatar kaj the soske o Roma gejle het. But džanle manuša paťal, hoj Roma Indija na mukhle jekhetanes the hoj imar andre Indija sas ulade andre buter fajti avka sar aver naciji andre Indija dži adaďives.
|
I
buter
I
|
Jekhfeder hin te rozčhivkerel, so hin imar labardo...
. . . hin odoj ajso than, kaj šaj rozčhiven labarde mule manuša. The šingune rozčhivel demonštraciji, kaj pes manuša maren angle lengere čačipna. „Džan khere, odi demonštracija nane tromaďi,“ šunahas amen kana esas komunismus. Sar te rozčhiven demonštracija džanen manuša the andre demokracija. „Te rozčhivel“ oda sas drom, kaj džalas themutňi politika kijo Roma imar andre 50. berš. Them na kamelas te kerel politika le Romenca, so bešenas pro jekh than andro romane gava, them paťalas, hoj kana o Roma na dživena jekhetanes, aľe pro but thana romane problemi našavena bije buťi. Avka andre Čechiko republika avľa but Roma andal e Slovensko.
|
I
buter
I
|
Lačho vaj nalačho pre peskro nackos?
Lačhes džanas, so kerel amaro rajipen, kaj amende te na avel rasismus. Varekana poťinel phare love predal kampaňa, paľis šaj dikhas bilbordi vaj vareso andre televizija, varekana šingune phanden andre varesavo neonacistas. No, savore mištes džanen, hoj fašismus hin k‘amende the pal ajse kampaňa. Čačes but šingune den pal o nenonacisti lačhi goďi, varekana varekas andre phanden, no avka o rasismus našťi ačhaven. So amenge o rajipen phenel andre lengeri kampaňa mamuj rasismus? Av lačho pre tro nackos.
|
I
buter
I
|
Šancija te dživel andro čačipen
Firma Akyma khatar o foros Hradec Králové pro agor beršeske 2003 phenďa la Romňake Marcela Zupkovake, hoj vaš e Akyma našťi kerel buťi, bo hiňi Romaňi. Sas oda baro škandalis. E Zupkova kamelas te lel kola firma kijo kris, no firma Akyma andro čhon oktobris poťinďa čora Romňake 200.000 koruni bo lake čhiďa tele paťiv. E Marcela Zupkova the Akyma avka kerde ča duj trin ďives, kana pal oda sa sas te vakerel kris. Čačes, e Marcela Zupkova love imar chudľa!
|
I
buter
I
|
Bešipen andro foros Velké Karlovice
Rajipnaskeri komisija predal o phučibna pal e romaňi komunita kerďa maškar 15. the 17. oktobris bešipen, kaj avle themeskere romane koordinatori, manuša andal e rajipnaskeri komisija the bijaripnaskere organizaciji. Lengero bešipen sas pro hoteľis Tatra andro foros Velke Karlovice.
|
I
buter
I
|
Historija: Sar dživen o Sinti, porrajmos the tajsutne ďivesa...
Andre amari republika na dživel but Sinti, vajkeci šela Sinti dživen sathanende pal amaro them. Le Sinten hin edukacija the keren buťi sar o gadže. No, le dochtoris maškar lende na arakhena, bo Sinti paťan, hoj o manuša, so sasťaren nasvaľipnastar, hine bižuže. O Sinti pal peskere tradiciji vaj pal lengero dživipen but na vakeren. Lengeri komunita hiňi ajsi phandľi sar le čhindengeri komunita.
|
I
buter
I
|
So pes k'amende ačhiľas andro paluno čhon
Romale, traden avri!
Imar čirleder peske o foros Břeclav thodža kajso cikno ghetos andre Charvátská Nová Ves. Vajkeci berša andro Holobiti niko nabešelas, bo o foros nabirindža te čhivel avri andal o khera khatal o centrum, kaj dživenas andro 3 khera. Kajča le foroskere šerale arakhle radikalno drom pre koda, so te kerel le Romenca. Narokom angle koda, kaj o khera sas igen nalačhe thode „havarijní výměr“ saveha dochudle le Romen andro khera, save takoj arade tele (talam angle koda, kaj niko te naprindžarel o čačipen). Barvalo than andro centrum hin akana phundrado. O Roma mi traden a ndro gheto.
|
I
buter
I
|
Historija: Roma andre Bari Britanija
20. šelberš ande le Romenge, so dživenas pro drom bare nevipena. Jekhbareder nevipena avle andro romano dživipen pal 2. lumakero mariben, no nevipena le Romenge ande th’o mariben. E Bari Britanija kamelas, kaj th’o Roma te džan andro mariben the vičinelas len odoj, no esas o problemos, hoj na sas kaj le Romenge te bičhavel ľila, hoj hin te džal andro mariben. No, o Roma so pro agor andro mariben gejle, sas bare vitejza. Avka sar andre 1. lumakero mariben, the andre 2. mariben kerde o Roma šukar buťi. Marenas pes zorales andre Europa the pre aver kontinenti. The kana o romane slugadža avle pal o 2. mariben khere, ačhelas pes hoj našťi arakhenas peskere famiľiji. So goreder, but lendar našľile the famiľiji the lengere khera. Mariben anďa nevipena the andre romane džuvľengero dživipen - Romňija chudle te kerel buťi andro fabriki. O Roma užarenas, hoj o Hitler len kamela te murdarel, te avela andre Britanija, no hala Devleske, o Hitler pro agor andre Britanija šoha n’avľa.
|
I
buter
I
|
Historija: O Roma andre Besarabija the pre Ukrajina
Andre angomisutno numeros šaj genďan pal o Roma, save dživen pre Ukrajina, jekhbuter pal oda, khatar u kana odoj avile. Čhindo sas the pal lengere naciji - Servi, Kirimitika Roma, Himpeni the pal o Roma, save dživenas andre Besarabija (adaďivesutňi republika Moldova). Kala Roma dživnas, džikim na avle o Rusi, andro rabišagos.
|
I
buter
I
|
So pes k'amende ačhiľas andro paluno čhon
Vareko pomožinela, aver na kamel
Buter Roma pal e Slovensko pes kamel te uthovel andro Onřejovice, foroskero koter Zlaté Hory paš o Jesenicko. Deše barenge the dešujekh čhavorenge diňa o vas o Dušan Badi, savo kerel precedas andre organizacija Za lidská práva romských spoluobčanů khatal o Jesenicko. „Kole manušenge kampelas te pomožinel the barča koteroro than. Kerdžam barča vareso dži akor, kana pes o problemi prikerena,“ phendža o Badi. Niž len thodža te bešel, sas andre kolňa maškar o šmeci the patkaňa. O starostas khatal o Zlaté Hory phenel: „Ade azyl našich chuden, u na chudena aňi socialno podpora, mušinen te džal pale pre Slovensko.“ Kada phenel the e romaňi koordinatorka, u kia mek phenel: „O štatoš pes pal lende našči ňisar postarinel.“ Feder elas te phenel: o štatos na kamel.
|
I
buter
I
|
So pes k'amende ačhiľas andro paluno čhon
Bašaviben andre bertena
Ostravate-Heřmanice andre bertena sas 21. novembriste bašaviben savo thode o bertenara the multikulturno skupina Imre. Te dikhel avle na ča o berteňara, avle the o manuša save dživen andre Vesnička soužití, savi hiňi nadur khatal e bertena.
|
I
buter
I
|
|
| |
AVER DŽENE DIKHEN
JEKHBUTER |
| |
|
|
redakční systém Saluki
